Gremo na sneg

Kaj, če bi letos zgradili pravi pravcati eskimski iglu? Gradnje se lahko lotite blizu doma ali pa se odpravite nekoliko bližje nebu. Velika planina je za to nalogo idealen cilj, za navdih pa vam bodo tamkajšnji pastirski stanovi.

Kratka navodila

Za gradnjo igluja je najprimernejši kompakten, zbit sneg, iz katerega oblikujete kvadre (najlažje s sabljasto žago). Če ni primernega snega, se gradnje lotite z lopato. Sneg zmečite na kup in ga sproti utrjujte in oblikujte čim bolj pravilno kupolo. Preden začnete odstranjevati sneg iz notranjosti, na več mestih proti središču kupole zapičite tanke ravne vejice. Kasneje vas bodo opozorile, da se z odkopom bližate zunanjosti igluja. Sneg začnite odstranjevati pri tleh. Vhodni rov naj bo dovolj velik, da se boste lahko splazili v notranjost, a ne prevelik.

Dostop

Najenostavnejši je dostop z nihalko. Do tam pridete po cesti skozi Kamnik, Stahovico in naprej proti Kamniški Bistrici do spodnje postaje, ki je od Kamnika oddaljena 10 kilometrov. Druga možnost je pristop po pešpoti. Pozimi je stalno prevozna cesta do Kranjskega Raka (iz Kamnika nadaljujete v smeri Gornji Grad, pred prelazom Črnivec sledite kažipotu za Luče), od koder boste v običajnih razmerah potrebovali dobri dve uri hoje. Na Veliki planini je precej planinskih in turističnih objektov, ki so odprti tudi v zimskih mesecih.

Namig

Dobro zgrajen iglu je ob primernem vremenu lahko kar obstojen. Lahko se zgodi, da se boste že naslednji vikend vrnili vanj, predvidoma na željo otrok. Za sedenje (ali spanje) vam bo prišla prav samonapihljiva blazina. Poskrbite tudi za manjšo odprtino pri tleh, saj v dobro zaprtem igluju ni dotoka svežega zraka.

Ko sneg pokrije zemljo, pokrajina postane drugačna. Zato pot pod noge in se odpravite na sprehod po Pohorju. Ker je prepredeno z označenimi potmi, se tu ne morete izgubiti, če pa želite malce več avanturističnega pridiha, pozabite na oznake in jo po zimski pokrajini mahnite po svoje. Nazaj na izhodišče vas bodo pripeljale stopinje v snegu.

Zanimiva je pot do Črnega jezera pri Osankarici (jezero je delo človeških rok, temno barvo pa mu v toplejši polovici leta, ko ni zamrznjeno, dajejo organski ostanki odmrlih rastlin in živali, ki tvorijo plast temnega mulja na dnu), lahko si ogledate bela očesa oziroma Lovrenška jezera, do koder pelje čudovita in le za spoznanje zahtevnejša pot z Rogle.

Dostop

Štajersko avtocesto zapustite pri Slovenskih Konjicah, nadaljujte proti Oplotnici. Naprej skozi Cezlak do Lukanje, kjer se pot ostro desno odcepi do Osankarice. Od tam naprej greste po markirani poti do Črnega jezera.

Namig

Koliko časa vam bo vzela pot do jezera, je odvisno od trenutnih (snežnih) razmer. Večje količine snega lahko pot močno podaljšajo, le redko pa onemogočijo. Nekaj volje in vztrajnosti boste vsekakor potrebovali pri utiranju gazi. Ob visokih pohodnih čevljih bodo dobrodošle gamaše, da bodo noge ostale na suhem. Če je snega veliko, vam bodo prišle prav tudi krplje.

Tudi če ni snega, na Sorškem polju – ravninskem območju med Kranjem, Škofjo Loko in Medvodami – ne zmanjka možnosti za tek ali zgolj lagoden sprehod. Za povrhu lahko izberete traso glede na trenutne vremenske razmere. Ko polje prekrije dovolj debela snežna odeja, vanjo kmalu po sneženju s teptalnim strojem vrežejo smučino za tek na smučeh. Gorska kulisa Kamniško-Savinjskih Alp bogati prostrane poglede, ravninske trase bodo še posebej veseli tekači začetniki. Če na snežni površini nastane skorja, pa jo lahko mahnete čisto po svoje, brez vnaprej začrtane poti.

Dostop

Izhodišč za tek na robu polja ne manjka. Parkirate lahko na Jeprci, ob magistralni cesti Ljubljana–Kranj (izvoz Škofja Loka) ali v naseljih, ki se kot na ogrlici nizajo okrog polja: Mavčiče, Praše, Jama, Breg ob Savi, Drulovka, Orehek, Bitnje, Žabnica, Trata (železniška postaja Škofja Loka).